APDEJT.si

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je izjavil, da bi lahko ukrajinske enote po koncu spopadov v Ukrajini in sklenitvi mirovnega sporazuma pomagale pri obrambi vzhodne meje Evropske unije pred Rusijo. Mobilizacija ukrajinskih sil bi bila mogoča šele po podpisu sporazuma med Kijevom in Moskvo.

Evropa se po sestrelitvi ruskih dronov nad Poljsko septembra pospešeno pripravlja na morebitne ruske napade z droni. Obrambni komisar EU, Andrius Kubilius, je izjavil, da Evropa ni pripravljena na učinkovito obrambo pred takšnimi napadi in da mora vključiti izkušnje Ukrajine, pridobljene v bojih, za boljšo zaščito.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Evropski komisar za obrambo in vesolje, Andrius Kubilius, je v intervjuju za The Washington Post izjavil, da se države članice Evropske unije v obrambnem smislu ne bodo kmalu združile. Kubilius je poudaril, da so države v obrambi zelo individualne, zato bo združevanje velik izziv.

Bolgarsko zunanje ministrstvo je pozvalo Rusijo, naj preneha z nedopustnimi dejanji motenja satelitskih signalov evropskih držav. V objavi na platformi "X" so poudarili, da Rusija s tem ogroža kritično infrastrukturo in storitve v Evropi. Pred prihajajočim srečanjem Sveta za radioregulacije (RRB) Mednarodne zveze za telekomunikacije, ki bo potekalo med 10. in 14. novembrom, Bolgarija obsoja ta dejanja in poziva k njihovi ustavitvi. Evropski komisar za obrambo, Andrius Kubilius, je že septembra napovedal, da bo Evropska unija razmestila dodatne.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je opozoril, da naj bi nemška obveščevalna služba imela dokaze, da Kremelj resno razmišlja o napadu na NATO. Opozorilo prihaja v času, ko Vladimir Putin trdi, da Rusija nima namena napasti NATO in da je vojno v Ukrajini izzvala Evropa. Putin je tudi zagrozil z ostrim odgovorom na militarizacijo Evrope.

Evropska unija načrtuje vzpostavitev "ščita" na vzhodnem krilu za obrambo pred naraščajočo grožnjo Rusije. Poljska se pripravlja sprejeti zakon, ki bo njeni vojski omogočil sestreljevanje ruskih dronov nad Ukrajino, brez posvetovanja z zavezniki. Medtem je Nemčija spremenila stališče in podpira načrt EU, da se zamrznjen ruski denar uporabi za financiranje ukrajinske obrambe.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je po videokonferenci z obrambnimi ministri vzhodnih in severnih članic EU poudaril, da je treba pri vzpostavitvi protidronske obrambe na vzhodu Unije, imenovani tudi "dronski zid", najprej zgraditi učinkovit sistem zaznavanja. Po njegovih besedah bi takšen sistem zaznavanja letalnikov moral biti vzpostavljen v letu dni.

Po nedavnih skrivnostnih dogodkih z droni v Danski, EU pospešeno načrtuje izgradnjo sistema za obrambo pred droni na svoji vzhodni meji. Obrambni ministri so se dogovorili o izgradnji "zidu za drone", ki bo zaznaval, sledil in prestrezal brezpilotne letalnike. Sistem naj bi bil po nekaterih napovedih vzpostavljen v enem letu.

Tri ruska bojna letala MIG-31 naj bi v petek kršila estonski zračni prostor za dvanajst minut, kar je Tallinn pozvalo k posvetovanju v skladu s členom 4 pogodbe NATO. Rusija zanika vdor. Zaradi incidenta bodo Združeni narodi sklicali nujno srečanje.

Nedavni vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor so zaostrili odnose in sprožili val obtožb in svaril pred dezinformacijami. Poljska je obsodila kršitve in opozorila, da niso bile naključne, medtem ko so strokovnjaki opozorili na ruske poskuse obtoževanja Ukrajine za napade. Švedska je poklicala ruskega veleposlanika na pogovor, Nemčija pa je ruskega veleposlanika pozvala zaradi domnevnega napada z droni v Poljski. Poljski vojski bodo pomagali ukrajinski strokovnjaki pri obrambi pred droni. Obenem pa so analitiki mnenja, da vojaške vaje Rusije in Belorusije ne pomenijo neposredne nevarnosti za NATO, saj so ruske sile preveč obremenjene z vojno v Ukrajini. Minister za obrambo Crosetto poudarja, da se je treba pripraviti na hibridno vojno, ki že poteka.

Evropska centralna banka (ECB) je ponovno ohranila nespremenjene ključne obrestne mere v evroobmočju, pri čemer depozitna obrestna mera ostaja pri 2,0 odstotkih. Kljub negotovim političnim razmeram so ekonomisti ECB popravili svoje napovedi gospodarske rasti navzgor.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Letalo, ki je prevažalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je moralo prisilno pristati v Plovdivu v Bolgariji zaradi suma motenja sistema GPS. Incident je sprožil obtožbe na račun Rusije, ki naj bi namerno motila radarski signal letala. Motnje so lahko povzročile, da bi letalo zašlo s poti, vendar je posadka varno pristala. Letalo naj bi pred pristankom krožilo nad letališčem približno eno uro.

EU je obtožila Rusijo motenja GPS signala letala Ursule von der Leyen nad Bolgarijo. Rusija zanika vpletenost v incident. Evropska unija je napovedala, da bo okrepila zaznavanje motenj GPS signalov po tem, ko je letalo predsednice Evropske komisije doživelo motnje. Podobne motnje je med potovanjem z letalom doživel tudi nemški generalni inšpektor Bundeswehra, Carsten Breuer.

Evropska komisija je potrdila, da je letalo Ursule von der Leyen med letom v Bolgarijo utrpelo motnje v signalu GPS. Sumijo, da je za motnjami odgovorna Rusija. Incident se je zgodil med približevanjem letala letališču v Bolgariji.

Letalo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je med poskusom pristanka v Bolgariji imelo težave z GPS signalom, zaradi česar je moralo pristati brez elektronske navigacije. Bolgarske oblasti sumijo na vpletenost Rusije v motenje signala, kar pa Kremelj zanika. Preiskovalci domnevajo, da je šlo za rusko operacijo motenja.

Zunanji minister Ukrajine, Andrij Sybiha, je izrazil pričakovanje, da bodo države članice EU sredstva iz obrambnega instrumenta SAFE (Security Action for Europe) uporabile tudi za naložbe v obrambo Ukrajine. To potrjuje, da del prošenj za posojila v okviru programa SAFE ni namenjen izključno lastni obrambi držav, temveč tudi financiranju ukrajinske vojske, kar so že načrtovale zaveznice Ukrajine v Evropi.

Ukrajina, Velika Britanija in Norveška bi lahko dostopale do nove evropske platforme za varno satelitsko komunikacijo IRIS², ki naj bi bila konkurenca Starlinku. Norveška je že v pogovorih o sodelovanju, medtem ko Ukrajina in Velika Britanija še nista sprejeli končne odločitve. Evropski komisar Andrius Kubilius je podprl sodelovanje omenjenih držav.

Komisar Evropske unije za obrambo, Andrius Kubilius, je v Washingtonu izpostavil, da glavno vprašanje pri nabavi ameriškega orožja za Evropo ni njegova dostopnost, temveč omejitve glede njegove uporabe in vprašljiva zanesljivost ZDA kot zaveznika. Kubilius je poudaril, da Evropa ne more učinkovito nasprotovati ruskim silam, če je pri uporabi dobavljenega orožja omejena. Takšne situacije vzbujajo pomisleke in potrebujejo rešitev, saj bi v nasprotnem primeru vojaška pomoč izgubila svoj smisel.